Fulvia

LANCIA

Lancio smo v družini klicali “močerad”. Kupil sem jo v napol obnovljenem stanju. Prejšni lastnik je želel iz nje naredi dirkalnik, a je nekje na 80% poti obupal. Ob nakupu so bili vgrajeni dirkalni sedeži, bila je brez odbijačev, z dirkaškimi meglenkami in praktično brez delujočih zavor (neustrezen zavorni cilinder za dirke?). Ob nakupu sem veliko razmišljal o ponovnem barvanju, a polakiran je bil kvalitetno in v celoti (tudi koloteki, prtljažnik,...) zato sem ostal pri rumeni barvi in bližje originalu vrnil le druge dirkaške dele (odbijači, sedeži, platišča,...).

Vožnja s to Lancio je res posebna izkušnja, motor je namreč nameščen preko prve osi, zato jo je spredaj praktično nemogoče “dati iz tira”, pa tudi motor z dvema dvojnima uplinjačema, daje V4 motorju specifičen zvok. Prodal sem jo tik predno se je rodila hči (nekaj dni prej), saj sem imel občutek da potrebujem družinski starodobnik.